icon facebook  icon twitter  icon google

Arheološka najdba

»Arheološka najdba je premična arheološka ostalina, ki je bila pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let. Arheološke najdbe so tudi orožje, strelivo, drug vojaški material, vojaška vozila in plovila ali njihovi deli, ki so bili pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let.«

Kot najdbe se v arheologiji pojmujejo predmeti, oziroma premični ostanki človekovih dejavnosti v preteklosti, ki so bili določeno časovno obdobje pod zemljo oziroma pod vodo. Zakon razlikuje predmete povezane z vojno, bojevanjem in vojaštvom od vsega ostalega, saj velja za vojaške predmete kriterij starosti 50 let, medtem ko je za vse ostalo predpisan kriterij starosti 100 let.

Zgoraj naštete pojme definira Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je bil sprejet leta 2008 (ZVKD-1) - http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4144

Zgoraj omenjeni zakon tudi določa lastninske pravice nad arheološkimi ostalinami. Vsaka arheološka najdba, se pravi vsak predmet, ki ga je izdelal človek in je bil pod zemljo vsaj 100 oz. 50 let, postane last države in sicer takrat, ko se zanj ugotovi, da je dediščina. Postopek ugotavljanja dediščinskih vrednot je prav tako predpisan z zakonom. Izjema so le predmeti, ki izvirajo iz vojnih grobišč in je njihovo lastništvo znano. Takšni predmeti seveda ne postanejo last države, pač pa se vrnejo lastniku oz. dediču. Večino arheoloških najdb naj bi hranili muzeji, ki so zanje sposobni primerno skrbeti in so jih dolžni preučevati tudi z namenom, da so na stalnih in občasnih razstavah predstavljeni javnosti. Tudi predmeti, ki niso razstavljeni, morajo biti dostopni zainteresiranim posameznikom. Sicer pa lahko arheološko najdbo ali zbirko najdb hrani tudi kdo drog, vendar mora imeti dokazilo o izvoru.

Zadnje objavljeno

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.