icon facebook  icon twitter  icon google

V Grčiji, podvodne arheološke raziskave korintskega delno potopljenega pristaniškega mesta Lechaion razkrivajo pristaniško infrastrukturo, ki je več kot tisočletje omogočala cvetočo pomorsko trgovino. Znastveniki grškega Ministrstva za kulturo in šport, v sodelovanju z Univerzo v Kopenhagnu se poslužujejo najmodernejših metod, da bi odkrili konfiguracijo in velikost pristanišča.

Korint se je uvrščal med gospdarsko in vojaško najmočnejša in najbolj trajna mesta grškega, rimskega in bizantinskega obdobja. Mesto je imelo izjemno geografsko prednost, locirano je bilo namreč na severo vzhodnem delu Peloponeza, ter tako nadziralo Isthmus (območje današnjega korintskega prekopa), ki je omogočal potovanje po kopnem med severno in južno Grčijo, in pomorsko potovanje med zahodnim in vzhodnim Sredozemljem.

Korint, ki je ležal dobre tri kilometre od obale, je izkoristil svoje naravne danosti z izgradnjo dveh pristaniških mest – glavnega pristanišča Lechaion na vzhodu v korintskem zalivu, ter Kenchreai na vzhodu v saronskem zalivu.

»Glede na antične vire je glavnina mestnega bogastva izhajala iz pomorske trgovine, ki je potekala skozi njegovi pristanišči, kar mu je s časoma prineslo oznako Bogati Korint,« pravi arheolog Bjørn Lovén z Univerze v Kopenhagnu in kodirektor projekta Lechaion Harbrou Project.

Pomoli in skladišča Lechaiona so bila priča živahni pomorski aktivnosti več kot tisočletje – od 6. stoletja pred našim štetjem do 6. stoletja našega štetja. Od tu so krenile ladje in flote naložene s tovorom, kolonizatorji in pomorci namenjeni v pristanišča po celotnem Sredozemlju in onkraj.

Najmodernejše metode odkrivajo delno potopljeno mesto

Obsežne podvodne ruševine Lechaiona ležijo skoraj nedotaknjene, vendar pa se ta slika spreminja. Lechaion Harbour Project (LHP) – sodelovanje med Eforatom za podvodne akntikvitete v Grčiji, Univerzo v Kopenhagnu in Danskim inštitutom v Atenah – se je lotil znanstvenih raziskav potopljenega glavnega pristanišča antičnega Korinta.

Raziskovalna ekipa ja v polnem obsegu začela z izkopavanji, digitalnim merjenjem in dokumentiranjem, ter geofizikalnimi raziskavami obalnega dela pristanišča, pri čemer se poslužuje različnih inovativnih tehnologij, vključno z nedavno razvitim 3D parametričnim podpovršinskim sonarjem. Do sedaj so odrkili dva monumentalna pomola sestavljena iz tesanih kamnitih blokov, ter manjši pomol, dve območji lesenih zabojnikov, valobran, in vstopni kanal, ki vodi v tri bazene notranjega pristanišča.

Izkopavalna sezona 2015 se je osredotočila na dve območji. Prvo je unikatno – zgodnje bizantinski pomol sestavljen iz šestih dobro ohranjenih zabojnikov, kateri se skupaj raztezajo na dolžini 57 metrov. Drugo pa je območje vhodnega kanala, ki je bil zgrajen iz masivnih kamnitih blokov in je vodil v slabo poznano notranje pristanišče Lechaiona.

»Odkrili in dokumentirali smo več monumentalnih arhitekturnih struktur, zgrajenih za visoko ceno, kar kaže, da je bil Lechaion razvit v veliko pristanišče, s čemer se je postavil ob bok svoji močni metropoli – Korintu,« pravi Bjørn Lovén.

Vseeno pa je odkritje dobro ohranjenih lesenih zabojnikov presenetilo vse. Zabojniki so bili zgrajeni z namenom hitre potopitve skupaj z njihovim tovorom betona, skupaj s katerim so tvorili trdne temelje pri zadrževanju vplivov morja na tem zelo izpostavljenem delu obale.

V večji meri so rimski imperialni inžinirji uporabili podobno tehniko v pristanišču Caesarea Maritima v Izraelu v poznem prvem stoletju pred našim štetjem, vendar pa so zabojniki iz Lechaiona sploh prvi kadarkoli odkriti v Grčiji s še vedno ohranjenimi lesenimi elementi. Prvotni rezultati C14 datacije jih umeščajo v časovni okvir Leonidasove bazilike – največje krščanske cerkve svojega časa. Gradnja bazilike se je začela v sredini 5. stoletj našega štetja. V dolžino je merila 180 metrov, kar je skoraj ista velikost kot prva gradbena faza bazilike Sv. Petra v Rimu. Med akademiki velja spološno prepričanje, da so bila pristanišča v Sredozemlju grajena predvsem v grškem in rimskem obdobju, nato pa preprosto popravljana in vzdrževana v bizantinskem času. Odkritje pomola sestavljenega iz lesenih zabojnikov postavlja to tezo pod vprašaj.

Pomol je eden redkih primerov večjih pristaniških konstrukcij poznejšega obdobja, vendar pa bi lahko nakazoval večji vzorec večjih pristaniških konstrukcij tega obdobja, kot na primer Teodozijevo pristaniše (moderni Yanikapı) v Istanbulu, ki je bilo nedavno izkopano. Je mogoče, da je izgradnja te ogromne strukture časovno sovpadala s ponovnim vzponom pristanišča, ter s tem omogočala prihode in odhode obiskovalcev in romarjev? Pridobitve teh konstrukcij pa niso trajale dolgo, saj je Lechaion in njegovo baziliko porušil rušilni potres v poznem 6. ali zgodnjem 7. stoletju našega štetja.

Ostanki antičnega vhodnega kanala so leta ležali odkriti na moderni plaži, tako da se o njihovi lokaciji ni dvomilo. Kakorkoli že, pa je bila njihova velikost presenetljiva. Do sedaj je ekipa odkrila dobrih 55 metrov njegovih stranic, katere so varovale ladje, ki so vstopale in izstopale iz treh notranjih bazenov pristanišča. Ekipa je odkrila tudi dokaze, ki kažejo na to, da se je antično pristanišče verjetno raztezalo precej bolj v smeri morja, morda celo do 45 metrov od današnje obale. Da bi lažje razumeli kako se je lokacija razvijala skozi čas, kot posledica sprememb nivoja vodne gladine in morebitnega pogrezanja obalnega pasu, se izvaja tudi geofizikalna študija.

Kot pravi Bjørn Lovén, si Lechaion Harbour Project prizadeva za boljše razumevanje razvoja tega živahnega pristanišča skozi čas in kako je omogočilo razvoj gospodarske in vojaške moči Korinta v času grškega, rimskega in bizantinskega obdobja.

Video: http://video.ku.dk/lechaion-harbour-project-3

Avtor: Bjørn Lovén

Prevod: Matej Školc

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.