icon facebook  icon twitter  icon google

Uredniki revije Archaeology Magazine so predstavili najbolj zanimiva in prepričljiva letošnja odkritja.

V decembrski izdaji Archaeology Magazine, revije ameriškega Arheološkega Inštituta (Archaeological Institute of America - AIA), si lahko ogledate deset arheoloških odkritij, ki so si konec leta 2016 priborili mesto na lestvici deset najboljših. V izboru so zastopana najdišča v Evropi, Afriki, Aziji in obeh Amerikah.

1. Najstarejša omemba Londiniuma, London, Velika Britanija.


Med izkopavanji v Londonu je bila odkrita tudi tablica iz 1. stol. n. št., z do sedaj najstarejšo omembo antičnega Londiniuma. ©MOLA.

Na nekoč močvirnatem območju v Londonu so arheologi Muzeja za arheologijo Londona (Museum of London Archaeology – MOLA) odkrili največjo in najpomembnejšo zbirko, 405-ih rimskih lesenih tablic oz. lesenih podlag voščenih tablic za pisanje, v Veliki Britaniji. Ohranjeni napisi na tablicah, med katerimi je tudi najstarejša omemba mesta Londinium, omogočajo zanimiv vpogled v socialne, ekonomske in pravne strukture rimskega mesta.

Navdušujejo tudi vsa nova spoznanja o življenju ljudi, ki so živeli, delali, administrativno upravljali in trgovali v takratnem novem mestu okrog leta 50 n. št. , torej v prvih letih ustanovitve predhodnika današnjega Londona. Dešifrirana besedila so namreč različne pravne evidence, pogodbe in druga dopisovanja, na eni od njih pa je zapisana le abeceda, ki bi lahko bila del šolske vaje. 

2. Širitev mestnega območja Angkor, Provinca Siem Reap, Kambodža.



Rezultati LiDAR skeniranja so pokazali tloris mesta na območju Angkor v Kambodži. ©Damian Evans/CALI.

V severozahodni Kambodži so raziskovalci lasersko skenirali skoraj 1450 kvadratnih kilometrov oz. 900 milj tega območja. Z gostim gozdom zaraščeni in sedaj raziskani del regije Angkor je delno razkril stoletja stara mesta, ki so nekoč pripadala velikemu Kmerskemu cesarstvu. Novo odkriti centri imajo veliko skupnih lastnosti z metropolo Angkor, ki obkroža znani tempelj Angkor Wat.

Arheolog Damian Evans je na novih LiDAR posnetkih prepoznal skoraj pet kvadratnih kilometrov veliko ograjeno oz. obzidano območje, največje v Jugovzhodni Aziji. Najdišče ima razpoznavno urbanistično zasnovo, takšno, kot jo imajo tempeljska središča in 11. in 12. stol. n. št.

3. Sprememba sistema v Atenah, Atene, Grčija.



Skeleti 80-ih moških, ki so bili z verigo okrog zapestij odkriti v množičnem grobu v nekropoli na obrobju Aten. ©Eforat za starine za zahodno Atiko, Pirej in otoke, Yiannis Asvestas.

Izkopavanja v Phaleron Delta nekropoli v Grčiji so razkrila množičen grob, v katerem je ležalo osemdeset moških skeletov, na katerih pa je še bila razpoznavna veriga, s katero so bili zvezani. Najnovejša antropološka analiza je potrdila, da so bili moški ob smrti stari med 20 in 30 let, štirje so bili znatno mlajši, za vse pa je bil smrten udarec v glavo.

S pomočjo dveh majhnih posodic, ki sta bili prav tako v grobu, so lahko arheologi določili starost pokopanih, in sicer sredina do pozno 7. stol. pr. n. št. Prvič lahko ponazorimo zgodovinske dogodke, ki so se dogajali v borbi med aristokrati v 7. stol. in so v dolgem procesu vodili do vzpostavitve demokratičnega režima v mestu Atene, pravi vodja projekta Stella Chrysoulaki.

4. Najstarejša obleka na svetu, Tarkhan, Egipt.



Novo radiokarbonsko datiranje obleke, odkrite v Egiptu leta 1913, potrjuje, da je obleka stara vsaj 5100 let. ©Petrie Muzej za egipčansko arheologijo.

Odkritje, za obstoj katerega vemo že več kot 100 let, ponovno preseneča. Raziskovalci so z novimi radiokarbonskimi analizami ugotovili precej bolj natančno starost tega egipčanskega oblačila. Tako ga, izdelanega med leti 3482 in 3103 pr. n . št., lahko svetu predstavijo kot najstarejše ohranjeno tkano oblačilo. 

5. Jama ''prvih ljudi'' Bruniquel, Francija.



Globoko v francoski jami Bruniquel, naj bi skupina neandertalcev pred 176 000 leti iz stalagmitov sestavila skrivnostne kroge. ©Etienne FABRE-SSAC.

Dobrih 336 m od vhoda v jamo Bruniqel v jugozahodnem delu Francije, se nahaja iz okrog 400 stalagmitov izdelanih več zanimivih struktur krožne oblike, ki so delo človeških rok. Radiokarbonsko datiranje prežgane medvedje kosti, odkrite med njimi, časovno uvršča postavitev krožnih struktur približno 47000 let nazaj.

V letošnjem letu je bil s pomočjo radiometričnega datiranja kalcijevega karbonata, oziroma razpolovno dobo torija in urana, t. i. z torij-230 metodo datiranja predstavljen nov datum postavitve skrivnostnih struktur. Plasti apnenca, ki so se iz leta v leto nalagale na vršičkih stalagmitov in površini drugih odlomljenih kosov, so pokazali pravo starost krožne postavitve kapnikov.

Pred 176 000 leti so na tem delu Evrope živeli neandertalci, zato raziskovalci sklepajo, da so postavljene strukture njihov izdelek. Ko smo dobili ta datum, sem sprva mislil, da je to nemogoče, je povedal Jacques Jaubert, arheolog iz Univerze v Bordeauxu. Nismo si niti predstavljali, da so neandertalci v tem času prišli tako globoko v jamo. Te strukture spadajo med najstarejše, dobro datirane gradnje oz. konstrukcije, ki jih je izdelal človek je še povedal vodja raziskave Jaubert.

Čeprav krožno postavljeni kapniki kažejo na skupinsko delo, pa je njihov prvotni namen še vedno skrivnost. Krožne strukture so zelo lepo razpoznavne na 3D posnetkih. ©Xavier MUTH - Get in Situ, Archéotransfert, Archéovision -SHS-3D, base photographique Pascal Mora. 

6. Premožna ženska iz Peruja, Áspero, Peru.



Ženski grob iz Peruja, katere visok socialni status je razviden tudi iz okrasnih predmetov, ki jih je imela na sebi. ©Zona Arqueológica Caral.

Razumevanje in pogled na vlogo ženske v vseh zgodovinskih obdobjih se spreminja, od poznavanja vloge egipčanskih faraonk do vikinških bojevnic. Do novih spoznanj o prestižnem mestu ženske tudi v najzgodnejših obdobjih indijanske družbe so prišli tudi arheologi v Peruju.

Na najdišču Áspero so med izkopavanji odkrili grob 45-letne ženske, katere skelet je bil še okrašen s pridatki, ki kažejo na pomemben socialni status. Pridane školjke iz rodu Spondylus, ki izvirajo od stotine kilometrov oddaljenih krajev severnega Peruja, so v andskih kulturah že stoletja znak avtoritete.

Arheologinja Ruth Shady Solís iz Univerze San Marcos je poudarila, da so statusni simboli tudi iz kosti izrezljane sponke in figurice v obliki različnih morskih ptic in amazonskih opic ter drugi dodatki na oblačilih. Presenetljiva je tudi starost pokopa – okrog 4600 let, to je v času, ko je na obalah Peruja že cvetela ribiška in kmetijska civilizacija.

Arheologinja Shady Solís je med predmeti našla tudi izrezljano žensko figurico iz istega obdobja.˝Najdba priča o enakopravnosti žensk, torej tako ženske kot moški so lahko imeli vodilno vlogo in dosegli visok socialni status že pred več kot 1000 leti, je prepričana strokovnjakinja.

7. 10 000 let stara pozicijska vojna, Jezero Turkana, Kenija



Vidne sledi brutalnega napada na enega od pripadnikov lovsko-nabiralniške skupnosti, ki niso preživeli masakra ob obalah jezera Turkana. ©Marta Mirazon Lahr, izboljšal Fabio Lahr.

Organizirano nasilje je v večini primerov povezano s prepiri in nesoglasji nad lastništvom predmetov ali posesti. Vendar pa 10 000 let stari skeletni ostanki 27-ih oseb, odkritih na nekdanjem robu kenijskega jezera Turkana, kažejo tudi na druge možnosti.

Kosti nepokopanih 21-ih odraslih in 6-ih otrok kažejo sliko čistega pokola. Očitne poškodbe na skeletih so precej verjetno sledi puščic in udarcev s palicami. V bližini prazgodovinskega masakra so bili odkriti tudi kosi orožja iz obsidiana. Nahajališča tega vulkanskega stekla ni mogoče najti v bližini in iz tega morda lahko sklepamo, da napadalci niso prihajali iz okolice.

Marta Mirazon Lahr iz Univerze Cambridge verjame, da so bili ljudje vedno pripravljeni na borbo za stvari, ki so si jih želeli, zato se oblikovanje skupin kaže tudi v kulturnih razlikah in tako opravičuje boj. Takšni predpogoji za bitke obstajajo že zelo dolgo, pravi arheologinja, neodvisno od razvoja kmetovanja, materialnega bogastva, civilizacij in družbene hierarhije.

V takšni luči je lahko enostavna odločitev o lovu in prehranjevanju ob obali jezera, na mestu, sedaj poimenovanem najdišče Nataruk, brutalno končala svoje življenje cela skupina ljudi iz lovsko-nabiralniške skupnosti.

8. Mesto duhovnega srečevanja, Otok Mona, Puerto Rico.



Podobe božanstev, ki so jih vrezali pripadniki skupnosti Taino, so bile vrezane v mehke apnenčaste stene jam na otoku Mona. ©Jago Cooper.


Že najmanj od dvanajstega stoletja dalje so avtohtoni prebivalci Taino prebivali na majhnem otoku Mona, zahodno od današnjega Puerta Rica in raziskovali številne mreže otoških jam. V mehke apnenčaste stene so vrezovali podobe ˝zemijev˝, božanstev ali duhov prednikov.

Skupina raziskovalcev, ki jih vodi arheolog Jago Cooper iz Britanskega muzeja, je pred kratkim odkrila eno od jam, ki jo krasijo tudi stenske gravure, ki so jih za sabo pustilo španski osvajalci v 16. stoletju. Vhod v to jamo je zelo težko najti, pravi Cooper, tako da so Evropejcem, vsaj v začetku, pot pokazali pripadniki Taino.

Raziskovalci so evidentirali preko 30 zapisov, vključno z upodobitvami križa, latinskimi frazami iz Svetega pisma in celo podpise posameznikov, kot je na primer podpis Francisca Alegre, kraljevega uradnika iz 16. stol., ki je bil takrat pristojen tudi za ta otok.

Vodja raziskave je opozoril tudi na to, da zapisi Evropejcev niso poškodovali, skrunili ali prekrivali umetniškega dela prebivalcev Taino.

9. Človek iz razbitine Antikythera, Antikythera, Grčija.



Podvodni arheologi raziskujejo brodolom in po skoraj 40-ih letih ponovno odkrijejo dele nepoznanega človeškega skeleta na razbitini. ©Brett Seymour, EUA/WHOI/ARGO.

Brodolom ladje okrog leta 65 pr. n. št. v bližini grškega otoka Antikythera smemo upravičeno večkratno opisati z besedo ''naj''. Je največja, najbogatejša in najverjetneje najbolj znana antična ladijska razbitina na svetu.

Čeprav odkrita že leta 1900 pa s svojimi zakladi buri domišljijo že vrsto let. Iz njenega trebuha so potapljači potegnili na dan številne bronaste in marmorne kipe ter nepregledno vrsto drugih zakladov, med drugim tudi majhen kovinski mehanizem, ki ga številni imenujejo kar najstarejši računalnik na svetu.

Do izjemno pomembnega odkritja pa je mednarodna ekipa podvodnih arheologov prišla letos poleti, ko je v trupu nesrečne ladje odkrila in situ del človeškega skeleta. Med razbitinami so v prejšnjih potopih pred več kot 40 leti sicer že odkrili dele vsaj štirih skeletov. Vendar pa je odkritje delov lobanje, čeljusti, zob, reber in dolgih kosti rok in nog, ki so pripadale mlademu moškemu, v tem času izjemnega pomena.

Strokovnjak za starodavni DNK Hannes Schroeder pove, da lahko to odkritje pripelje do prve prave možnosti, da raziščemo genetiko starodavnega mornarja. Človeški skeleti so kot najdbe na starodavnih razbitinah res izjemno redki. DNK analize lahko potencialno doprinesejo s fascinantnimi novimi informacijami o genetskih prednikih in geografskem izvoru posadke, je še navdušen.

Koordinator projekta Brendan Foley predvideva, da se je nesrečnik najverjetneje ujel v podpalubju, ko je ladja trčila v skale in potonila.

10. Izgubljene vislice Salema, Salem, Massachusetts, ZDA.



Razgibana kamnita površina, poimenovana Proctor’s Ledge, na kateri je bilo v t. i. čarovniških procesih obsojenih in obešenih 19 ljudi. ©Emerson Bake.

Preko tisoč ohranjenih uradnih dokumentov in sočasnih zgodovinskih podatkov priča o čarovniških procesih, ki so v letih 1692 in 1693 potekali v Salemu. Zelo malo pa se jih navezuje neposredno na devetnajst obtožb z obsodbami usmrtitve, ki so prekinili zloglasno obdobje histerije in paranoje, prav v nobenem pa ni mogoče zaslediti podatka o specifičnem mestu, kjer naj bi omenjene usmrtitve potekale. Podatek o točni lokaciji se je namreč do 19. stoletja že izgubil.

V zadnjih petih letih pa je raziskovalna skupina iz Salem State University pod vodstvom Emersona Bakerja ponovno pregledala rezultate raziskav in teorij, ki jih je že leta 1921 postavil zgodovinar Sidney Perley. S pomočjo spregledanega zapisa zgodovinskega pričanja in podatki, pridobljenimi z GIS orodji so potrdili, da je skalnato mesto, poimenovano Proctor's Ledge ali ''Nadzornikova polica'' mesto, kjer je toliko obtoženih srečalo svoj konec.

Odkritje je v skladu z ustnim izročilom, pravi Baker, po katerem naj bi se družinski člani v zavetju noči prikradli pod vislice in poiskali trupla svojih bližnjih in jih pokopali na družinskih pokopališčih. 

Vir

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.