icon facebook  icon twitter  icon google

18. avgusta leta 1913 je bila v Pulju na Hrvaškem v slovenski družini rojena Paola Vračko, kasneje znana kot arheologinja Paola Korošec.1

 

Kmalu po prvi svetovni vojni se je njena družina preselila v Srbijo. Tako je Paola osnovno šolo obiskovala v Zemunu, gimnazijo in nato univerzo v Beogradu, kjer je leta 1938 diplomirala iz umetnostne zgodovine. A pot jo je kmalu zatem ponesla v arheologijo: v letih 1940-1945 je bila zaposlena kot kustosinja v sarajevskem Zemaljskem muzeju. Tam je bil njen sodelavec arheolog dr. Josip Korošec, s katerim se je tudi poročila. Leta 1945 sta se preselila na Ptuj, 1949 pa v Ljubljano, kjer je Paola leta 1968 doktorirala na Filozofski fakulteti z disertacijo iz področja zgodnjesrednjeveške arheologije.1

Strokovno se je Paola Korošec posvečala predvsem obdobjema eneolitika in pa zgodnjega srednjega veka.2 Veliko je sodelovala s svojim soprogom, pa tudi z mnogimi drugimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki. Vodila je več izkopavanj v Slovenji (Turnišče pri Ptuju, Svete Gore nad Bistrico ob Sotli, Ajdovska jama pri Nemški vasi…) ter sodelovala na raznih izkopavanjih širom Jugoslavije (Amzabegovo, Bogojevo, Bribir, Danilo pri Šibeniku…).3 Vedno je tudi poskrbela za čimprejšnjo objavo izkopanih najdb, kar je razvidno iz njene obsežne bibliografije. Poleg člankov je napisala tudi več knjig: Najdbe s koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju (1969; skupaj s J. Korošec), Predistoriska naselbina Barutnica kaj Amzibegovo vo Makedonija (1973; skupaj z J. Korošec), Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov (1979), Kulturno vrednotenje najdb z grobišča v Köttlachu pri Glöggnitzu (1994), Prispevek k izpovednosti velikega zlatega moškega prstana z grajske nekropole v Ptuju (1997) in Nekropola na ptujskem gradu (1999).2

Paola Korošec je umrla v častitljivi starosti 4. julija 2006.3 Njen opus je bogat in obširen, zlasti pa je pomembno njeno delo na področju opredeljevanja in razčlenjevanja zgodnjeslovanskih kulturnih skupin na podlagi materiala iz grobišč ter proučevanja poselitvene slike alpskih Slovanov, nezanemarljiv pečat pa je pustila tudi v raziskovanju eneolitika v Sloveniji.1

Nina Šranc

 

 

Literatura:

1 KNIFIC, T., 2007. Paola Korošec (1913-2006). In memoriam. Arheološki vestnik 58, str. 445-451.

2 KNIFIC, T., 2004. Ob jubileju dr. Paole Korošec. Arheološki vestnik 54, str. 447.

3 Splet 1: http://sl.wikipedia.org/wiki/Paola_Koro%C5%A1ec (dostop: 16. 8. 2014)

Koledar dogodkov

Pet Jan 19 @09:15 - 04:00PM
GABROVCEV DAN 2018

Pet Jan 19 @19:00 - 10:00PM
Dr. Ivan Šprajc: Arheološke prigode v deželi Majev

Ned Jan 21 @11:00 - 12:00PM
Preteklost pod mikroskopom, Alenka Miškec - vodeni ogled razstave

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.