icon facebook  icon twitter  icon google

24. avgusta leta 1835 se je v vasi Cesta pri Dobrepoljah rodil Jernej Pečnik, eden od pionirjev slovenske arheologije.1

Preden se je začel ukvarjati z arheologijo, je bil Pečnik posestnik v svojem rojstnem kraju, a je okoli 1972 njegovo posestvo prišlo na boben.2 Potem se je ukvarjal z raznimi priložnostnimi deli: v železarni, kot občinski tajnik, 1883 pa je v Krškem nastopil službo dacarja za žgane pijače. Tam je začel raziskovati bližnje ostanke rimskega mesta Neviodunum ter pripadajočega grobišča, s čimer je stopil v svet arheologije, ki je postala njegova največja strast in glavni vir dohodkov.1 Leta 1884 je pričel sodelovati s Kranjskim deželnim muzejem v Ljubljani (kasnejši Narodni muzej), ki je ravno v tem času dobil novo zgradbo, ki je bila slovesno odprta leta 1888, večina gradiva pa je izvirala prav iz Pečnikovih izkopavanj v tistih letih. Po smrti kustosa Dragotina Dežmana je prišel na njegovo mesto Alfons Müllner, ki pa s Pečnikom ni našel skupnega jezika, zato je slednji od leta 1893 kopal le še za Naravoslovni muzej na Dunaju.3

Pečnikova izkopavanja so bila številna in uspešna. Med njegova najpomembnejša odkritja sodijo grob halštatskega bojevnika z bronasto dvogrebenasto čelado in okrašeno pasno spono iz Vač3, gomile na Magdalenski gori, grobovi Tavriskov pri Mokronogu in Valični vasi, grobovi Kolapijanov pri Podzemlju, vodovod rimskega mesta Neviodunum, cisterna na poznoantični naselbini na Ajdovskem Gradcu nad Vranjem, langobardski grob z dolgim dvoreznim mečem v Kranju na Lajhu ter staroslovanski grob z dolgo sabljo na Bledu.1 Pečnik je bil samouk. Pri dokumentiranju mu je pomagal slikarsko nadarjeni sin Franc, ki je risal predmete ter skiciral situacije na terenu. Zagovorniki so bili navdušeni nad Pečnikovim entuziazmom in številom izkopanih najdb, nasprotniki pa so mu očitali nestrokovnost.2 Pečnikova zapuščina pa niso le izkopavanja, ampak tudi arheološka topografija. Prehodil je velik del dežele Kranjske in odkril mnogo novih najdišč. O arheološki dediščini dežele Kranjske je pisal tudi članke, ki so izhajali v letih 1886 in 1887 v časniku Slovenec, leta 1912 pa je izdal tudi knjižico Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi.1

Jernej Pečnik je umrl 12. junija 1914 v Ljubljani.2

Nina Šranc

 

Literatura:

1 BOŽIČ, D., 2001, Herman II. Celjski, Jernej Pečnik in Pleterska kartuzija. »Hodil po zemlji sem naši…« - Marijanu Zadnikarju ob osemdesetletnici, str. 207-218.

2 Splet 1: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi408861/ (dostop: 21. 8. 2014) 3 BOŽIČ, D., 2012, Vojščak na Vačah poplačal ves trud. Slovenske novice, 25. 9. 2012. - http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/vojscak-na-vacah-poplacal-ves-trud (dostop: 21. 8.2014)

Slika: http://www.dedi.si/dediscina/400-starejsezeleznodobni-kompleks-na-magdalenski-gori (dostop: 21. 8. 2014)

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.