icon facebook  icon twitter  icon google

Na današnji dan (1. oktober) se je leta 1920 v Celju rodil France Osole.

Gimnazijo je obiskoval na Ptuju, po zaključku le-te pa se je leta 1940 vpisal na Vojno akademijo v Beogradu. Med drugo svetovno vojno se je po kapitulaciji jugoslovanske armade znašel v nemškem ujetništvu, leta 1942 je bil izpuščen in se zaposlil kot skladiščnik v tovarni aluminija na Kidričevem, že naslednjega leta pa je bil vpoklican v nemško vojsko in nato znova zajet. Vrnil se je leta 1945 in se zaposlil kot vzgojitelj v dijaškem domu na Ptuju. Potem se je vpisal na Naravoslovni oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1952 diplomiral iz biološke in geološke skupine. Tu se je srečal tudi z arheologijo. Udeležil se je številnih arheoloških izkopavanj, kjer si je nabral pomembne izkušnje.

Po diplomi je eno leto poučeval biologijo na gimnaziji v Murski Soboti, nato pa prevzel mesto asistenta na Inštitutu za prazgodovino človeka Univerze v Ljubljani. Svoje znanstveno-raziskovalno delo je posvetil odkrivanju in raziskovanju pleistocenskih avtohtonih jamskih sedimentov ter njihovi paleontološki ter kulturni vsebini ter postal eden vodilnih raziskovalcev slovenskega paleolitika. Izkopaval je v Parski golobini, Ovčji jami, Županovem spodmolu, Matjaževih kamrah, Banji jami, Marovški zijalki in Lukenjski jami. Leta 1960 je doktoriral z delom Parska golobina, paleolitska postaja v Pivški kotlini. Opazil je razlike med orodnimi inventarji gravettienskih najdišč in gravettienski kompleks razdelil na tri faze: gravettien, tardigravettien in epigravettien. Svoje izsledke je sproti objavljal v številnih znanstvenih, pa tudi poljudnoznanstvenih publikacijah in sodeloval pri številnih domačih in mednarodnih projektih in strokovnih kongresih. Strokovno se je izpopolnjeval na Geološkem inštitutu univerze v Kielu in na Arheološkem inštitutu v Londonu. Postavil je več strokovnih razstav v Narodnem muzeju v Ljubljani ter na Inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni. Bil je tudi aktiven član raznih slovenskih in jugoslovanskih strokovnih društev ter zastopnik Jugoslavije v francoski Société Préhistorique de Ariege. Za svoje raziskovalno in pedagoško delo je prejel tudi več priznanj, med njimi tudi Red dela z zlatim vencem.

Bolezen ga je leta 1985 prisilila k predaji vseh javnih funkcij in umiku v ozadje, a se svoji raziskovalni strasti ni prenehal posvečati vse do svoje smrti. Umrl je 11. februarja 2000.

 

Nina Šranc

 

Literatura:

POHAR, V. 2000, France Osole (1920−2000). In memoriam. − Arheološki vestnik 51, 257−259.

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.