icon facebook  icon twitter  icon google

Na današnji dan leta 1930 se je v Laškem rodil Peter Petru.1

Osnovno šolo je obiskoval prav v času med vojno in jo dokončal v Mariboru pred stalno izpitno komisijo za borce in aktiviste OF. Gimnazijo je nato obiskoval v Celju, kjer je leta 1950 maturiral. Že kot dijak je sodeloval na tamkajšnjih arheoloških izkopavanjih, kar ga je najbrž spodbudilo, da se je odločil za študij arheologije. Diplomiral je leta 1955 na v Ljubljani iz klasične arheologije1, kasneje, leta 1966 pa še doktoriral z disertacijo Hišaste žare Latobikov (objavljeno 1971 v Situli št. 11).2
Po diplomi se je zaposlil v Narodnem muzeju kot kustos za klasično arheologijo. Sodeloval je pri izkopavanju rimske nekropole v Šempetru v Savinjski dolini. Leta 1958 je postal konservator in vodja arheološkega referata na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, kjer je deloval do leta 1970. Kot sposoben organizator se je izkazal pri skrbi za sistematično zaščito arheološke dediščine; bil je pobudnik in soustvarjalec Arheološke karte Slovenije – pregleda vseh znanih arheoloških najdišč na našem ozemlju.1
Leta 1970 je bil izvoljen za ravnatelja Narodnega muzeja. Nadvse pomembna so njegova izkopavanja antičnega mesta Neviodunum v Drnovu pri Krškem, utrjene cestne postojanke na Hrušici ter poznoantične naselbine Ajdovski Gradec nad Vranjim pri Sevnici. Vodil pa je tudi izkopavanja v Bobovki pri Kranju, Ribnici pri Jesenicah na Dolenjskem, v Dobovi, Velikem Mraševem, Ljubljani, Ajdovščini, Sv. Pavlom nad Vrtovinom, Lanišču nad Kalcami in Šenčurju pri Tržiču. Raziskovalno se je posvečal predvsem problematiki pozne antike, raziskoval je sistem zapor ter se posvečal vprašanjem kontinuitete in diskontinuitete poselitve na prehodu iz antike v srednji vek.1 Svoje članke in razprave je objavljal v praktično vseh slovenskih, pa tudi tujih strokovnih revijah, njegova bibliografija obsega več kot 300 enot.2 Pripravil je tudi številne razstave, med katerimi so najbolj znane Rimska keramika na Slovenskem (1973), Zaton antike (1976) in Rešena arheološka dediščina Slovenije (1980). Petru je bil tudi predsednik Arheološkega društva Jugoslavije ter Slovenskega arheološkega društva, Društva muzealcev Slovenije in Skupnosti muzejev Slovenije, ter dopisni član Nemškega in Avstrijskega arheološkega inštituta.1 Leta 1975 je postal izredni profesor za rimsko provincialno arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Žal ga je sredi dela in načrtov presenetila smrt - umrl je 20. aprila 1983, star komaj 52 let.2

 

Nina Šranc

 

Literatura:
1 Horvat, J. 1984, In memoriam. Prof. dr. Peter Petru (Laško, 15. 12. 1930–Ljubljana, 20. 4. 1983). – Zgodovinski časopis 38, 73–74.
2 Slabe, M.,1983, Peter Petru (1930–1983). – Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 31, 7–8.

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.