icon facebook  icon twitter  icon google

Na današnji dan se je leta 1789 v Vipavi rodil diplomat in egiptolog Anton pl. Lavrin.

Lavrin je izhajal iz premožne družine. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, nato je odšel v Ljubljano študirat teologijo, zatem pa še pravo na Dunaj, iz katerega je diplomiral leta 1816. Po diplomi se je zaposlil na Ministrstvu za trgovino. Znanje tujih jezikov, zlasti italijanščine, mu je odprlo kariero v diplomaciji. Leta 1822 je postal konzularni upravnik, leta 1828 pa avstrijski generalni konzul v Palermu. Pot ga je kasneje vodila v Egipt, kjer je leta 1834 postal avstrijski generalni konzul v Aleksandriji.1 Spretno posredovanje v sporu med turško vlado in egiptovskim podkraljem je Lavrinu prineslo odlikovanje turškega sultana, avstrijski cesar pa ga je povzdignil v viteški stan. Za motiv svojega grba si je izbral prekrižani oljčni vejici in tri sfinge. Lavrin je pogosto obiskoval tudi Jeruzalem in pomagal tamkajšnjim kristjanom, za kar mu je papež podelil naziv Dignitarius terrae sanctae (Dostojanstvenik svete dežele). Sodeloval je tudi s slovenskim misijonarjem in raziskovalcem Ignacijem Knobleharjem.2

Lavrinov grb izdaja njegovo navdušenje nad spomeniki starega Egipta. Že pred prihodom v Egipt se je zanimal za stare kulture, posebej za čas antike, v Egiptu pa se je strastno navdušil nad tamkajšnjo preteklostjo. Bil je zbiratelj starin, pa tudi raziskovalec, saj je odkritja in predmete tudi strokovno popisal. Dunajski akademiji znanosti je poslal dve poročili. V prvem (iz leta 1849) opisuje svoje potovanje v Memphis, kjer je financiral izkopavanja in si tudi ogledal dve izropani grobnici, mitrej iz rimskih časov in grobnico svetih bikov Apisov v Sakkari (Serapeum). Drugo poročilo (1850) opisuje trgovanje s starinami.2 Skupaj z angleškim konzulom Vysom sta si ogledala piramide v Gizi (na vrhu Kefrenove piramide je Lavrin tudi vrezal svoj podpis). Čeprav Lavrinu službene obveznosti niso puščale dovolj časa, da bi izkopaval sam, mu je položaj konzula olajšal dostop do najdišč in zbiranje starin, za kar je bilo potrebno posebno dovoljenje egiptovskega podkralja. Povezal se je z Jussufom Masaro, cenjenim egiptovskim trgovcem s starinami, ki je ob piramidi izkopal šest kamnitih sarkofagov. Dva od njih je Lavrin obdržal in poslal v rodno Vipavo, kjer si ju je moč ogledati še danes. V enem sta pokopana njegova starša, v drugem pa sin Albert, ki je še kot otrok umrl v Egiptu. Okoli 200 predmetov, med drugim tudi balzamirani krokodil ter mumija svečenika Isahte, je poslal v Kranjski deželni muzej v Ljubljani (današnji Narodni muzej Slovenije), pred dvorcem Miramar pri Trstu pa stoji sfinga. Ostali artefakti iz Lavrinove zbirke so končali na Dunaju, med katerimi je tudi Apisova glava iz Serapeuma.3

Leta 1849 je bil odpoklican iz Egipta in poslan v Bukarešto. Tam je ostal do leta 1854, ko je postal ministrski svetnik na Dunaju. To delo je opravljal vse do upokojitve leta 1858. Zaradi slabega zdravja se je na stara leta preselil v Milano, kjer je umrl 12. junija 1869.

 

Literatura:

1 Splet 1 (in slika): http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Lavrin (dostop, 20. 1. 2015).
2 Splet 2: http://www.primorci.si/osebe/lavrin-(laurin)-anton/1086/ (dostop, 20. 1. 2015).
3 Splet 3: http://tinomamic.blogspot.com/2012/12/slovenski-egiptolog-svetovnega-pomena.html (dostop, 20. 1. 2015). 

Nina Šranc

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.