icon facebook  icon twitter  icon google

18. aprila leta 1920 se je v Kamniku rodil prof. dr. Stane Gabrovec. Obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Ljubljani.

Po opravljeni maturi je leta 1939 vpisal študij klasične filologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, pri čemer je poslušal tudi arheološka predavanja (arheologija v tistem času še ni bila samostojen študij). Njegovo izobraževanje je prekinila 2. svetovna vojna, med katero je bil interniran v Italijo, po tem pa se je umaknil v Švico. Šolanje na ljubljanski Filozofski fakulteti je tako uspel nadaljevati šele po koncu vojne. Leta 1948 je diplomiral in se takoj po diplomi zaposlil v Narodnem muzeju, kjer je postal vodja arheološkega oddelka. 1 V študijskem letu 1959−1960 se je kot asistent izpopolnjeval na arheološkem seminarju univerze v Tübingenu, leta 1962 pa je v Zadru pridobil doktorski naziv. Od 1969 je kot honorarni profesor predaval prazgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1977 pa postal znanstveni svetnik. Upokojil se je leta 1987, istega leta pa je postal izredni član SAZU, leta 1991 pa tudi redni član. 2

Sodeloval je pri arheoloških izkopavanjih na Pristavi pri Bledu (1948−1951) in vodil izkopavanja v Stični (1960−1974), ki predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju železnodobne kulture na tleh današnje Dolenjske in so objavljena kar v treh zvezkih zbirke Katalogi in monografije (Stična I, Stična II/1 in Stična II/2). Kot vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja je preuredil zbirke, dopolnil dokumentacijo in sistematično skrbel za objavo starega fonda arheološkega gradiva, ki je v veliki meri končalo v tujih muzejih.2 Še zlasti se je posvetil bronasti in železni dobi ter njuni materialni in duhovni kulturi. Pri tem je sodeloval z vodilnimi arheologi svojega časa, kot so Hermann Müller-Karpe, Otto-Hermann Frey, Georg Kossack, Karl Kromer in Guido Achille Mansuelli. S svojim prispevkom je sodeloval tudi pri projektu Praistorija jugoslavenskih zemalja, kjer je uredil halštatski in latenski dobi posvečen 5. zvezek ter strnil rezultate svojih študij v sistematičnem prikazu bronaste in železne dobe na območju Slovenije in Istre.1 Gabrovec je bil tudi urednik številnih strokovnih revij in publikacij ter soorganizator mednarodne razstave o situlski umetnosti. Bil je tudi član raznih tujih znanstveno-raziskovalnih inštitutov, ko so: Centra za balkanološke študije Akademije znanosti in umetnosti v Sarajevu (od 1962), Inštituta za prazgodovino Italije (od 1963), Inštituta za etruščanske in italske študije (od 1972), Nemškega arheološkega društva (od 1967 izredni, od 1977 redni) ter Bavarske akademije znanosti v Münchnu (od 1985). Leta 1966 je za svoje življenjsko delo prejel nagrado Slovenskega arheološkega društva, leta 2000 pa Zoisovo nagrado. Njemu je posvečena tudi Situla 20/21, jubilejni zbornik, ki ga je Narodni muzej Slovenije izdal v čast njegovi 60-letnici (1980). Ob njegovem 80. jubileju je SAZU organiziral znanstveno srečanje,2 ob 90. pa je potekala svečanost v muzeju v njegovem rodnem Kamniku, katerega častni občan je postal leta 2002.3

Stane Gabrovec je umrl 12. januarja 2015, v 95. letu starosti. 2

Nina Šranc

Literatura:

1 Kastelic, J. 2001, Stane Gabrovec – osemdesetletnik. − Arheološki vestnik 52, 85−87.

2 Splet 1: http://www.sazu.si/o-sazu/clani/stane-gabrovec.html (dostop 12. 4. 2015)

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.