icon facebook  icon twitter  icon google

Analiza skeletov iz več antičnih italijanskih najdišč je potrdila prisotnost malarije v prvih stoletjih n. št. na področju nekdanjega Rimskega imperija.

Številni zgodovinski zapisi govorijo o prenekaterih smrtih, ki jih je v antičnem obdobju povzročila malarija. Vzrok za to bolezen, ki jo prenašajo komarji in ima še dandanes najvišjo stopnjo smrtnosti predvsem med otroci, je enocelična zajedavska pražival Plasmodium falciparum.

''Številni pisni viri opisujejo vročice, ki delujejo kot znak malarije že v antični Grčiji in Rimu, vendar pa je specifična vrsta malarije neznana'', pravi Stephanie Marciniak, nekdanja doktorska študentka na The Ancient DNA Centre in zdaj post-doktorska študentka na Pennsylvania State University. Strokovnjaki iz Kanade, Avstralije in Italije so skupaj izbrali skeletne ostanke oz. zobe 58 odraslih in 10 otrok iz treh antičnih grobišč, Isola Sacra, ki se navezuje na antično pristanišče v Rimu oz. Portus Romae in sodi med 1. in 3. st. n. št.), Velia (1.–2. st. n. št.) ter Vagnari (1.–4. st. n. št.). Nato so v kočnikih izbrane podskupine 11-ih odraslih iskali dokaz o obstoju mitohondrijskega genoma P. falciparum.

Marciniak, Poinar in Prowse iz McMaster University so skupaj z L. Bandioli iz Museo Nazionale Preistorico Etnografico "Luigi Pigorini" v Rimu in E. Holmes iz University of Sydney uspeli obnoviti oz. pridobiti več kot polovico mitohondrijskega genoma P. falciparum in tako z mitohondrijsko DNK sekvenco dobili prepričljiv filogenetski dokaz o prisotnosti P. falciparum pri dveh odraslih osebah iz grobišč Velia in Vagnari.

''Malarija je bila znaten razlog za številne smrti v antičnem Rimu,'' se strinja evolucijski genetik Hendrik Poinar, direktor McMaster’s Ancient DNA Centra, kjer so bile raziskave opravljene.

Več si lahko preberete tukaj ali pa v prispevku, objavljenem v Current Biology.

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.