icon facebook  icon twitter  icon google

V torek, 19.12.2017, je v Ljubljani Komisija za nagrade in priznanja SAD podelila nagrado za življenjsko delo Nevi Trampuž Orel. 
Priznanje SAD za izjemen enkratni dosežek s področja arheologije je prejela projektna skupina za projekt »Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg 17, Celje«, priznanje SAD za izjemen enkratni dosežek s področja arheologije so prejeli tudi Maja Andrič, Tjaša Tolar ter Borut Toškan za znanstveno monografijo Okoljska arheologija in paleoekologija.Častno članstvo Slovenskega arheološkega društva je prejela Andreja Maver. Zahvalno listino dobi Zavod za kulturo Slovenska Bistrica oziroma Martina Zanjkovič, Ursula Hribernik in Herta Žagar.

Nagrade SAD2017 ZD

Neva Trampuž Orel je leta 1972 diplomirala iz arheologije (A) in zgodovine umetnosti (B) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do upokojitve leta 2012 je bila zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, kjer je delala kot kustosinja za prazgodovinska obdobja.
Kot študentka se je Neva Trampuž izkazala v višjem seminarju prof. dr. Staneta Gabrovca. V okviru svoje diplomske naloge je obdelala halštatskodobne grobne najdbe z Mosta na Soči, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. Nato je postala sodelavka v večletnem projektu objave grobov iz izkopavanj Josefa Szombathyja na Mostu na Soči, ki jih hrani Naravoslovni muzej na Dunaju. Skupaj z Bibo Teržan sta najprej objavili novo kronološko shemo za svetolucijsko skupino, nato pa je v sodelovanju s Fulvio Lo Schiavo in Bibo Teržan objavila okrog 2500 grobov z Mosta na Soči, doslej največje znane nekropole iz starejše železne dobe na Slovenskem.
Med njenim muzejskim delom je treba izpostaviti razstavo Bronasta doba na Slovenskem v Narodnem muzeju leta 1987. Z njo je v slovenski prostor vpeljala nov koncept arheoloških razstav. Zaslužna je, da so bili prvič pri nas sistematično prikazani izsledki naravoslovnih znanosti pri raziskavah bronaste dobe, obenem so bila prvič pri nas v obsežni meri uporabljena likovna muzejska ponazorila, kot so risarske rekonstrukcije noše, naselij in metalurških postopkov ter rekonstrukcija tkalskih statev.
Priprava razstave je Nevo Trampuž vzpodbudila, da je bronasto dobo začela znanstveno proučevati. Usmerila se je v interdisciplinarne raziskave na področju arheometrije. Z natančnimi analizami elementne sestave kovinskih artefaktov je raziskovala tehnološke postopke v prazgodovinski metalurgiji, s poudarkom na bakru in njegovih zlitinah. Pri tem je tesno sodelovala z raziskovalci naravoslovnih znanstvenih disciplin z Univerze v Ljubljani, s Kemijskega inštituta in z Metalurškega inštituta v Ljubljani.
Neva Trampuž Orel je z raziskavami, ki jih je izvedla s sodelavci, orala ledino v slovenski arheološki stroki na področju arheometrije. V okviru raziskav, ki jih je vodila dobri dve desetletji, je bilo analiziranih okrog 2000 kovinskih predmetov iz bakrene, bronaste in zgodnje železne dobe, kar predstavlja število, s katerim se lahko pohvalijo le redke dežele v Evropi. Zlasti raziskave artefaktov iz pozne bronaste dobe so prinesle ključna nova spoznanja. Pokazale so, da ne velja teza, ki so jo zagovarjali mnogi tuji strokovnjaki, da je bila za izdelavo predmetov uporabljena naključna bakrova zlitina. Raziskave Neve Trampuž Orel so pokazale, da elementna sestava odseva visoko specializirana znanja prazgodovinskih metalurgov, kar kaže na zavestno in namensko uporabo kovin pri izdelavi zlitin. Drugo pomembno odkritje je, da se je sestava slednih elementov in nečistoč v zlitinah spreminjala skozi čas, kar je pokazatelj izkoriščanja novih virov rud in uvajanja novih postopkov. Omeniti velja še eno pomembno spoznanje, in sicer, da smemo nekaterim bakrenim in bronastim izdelkom, predvsem določenim vrstam ingotov, pripisati vlogo predmonetarnih sredstev.
Arheometrija je izrazito mednarodno področje raziskav in Neva Trampuž Orel se je v njem dobro uveljavila. Vabljena je bila na pomembna mednarodna strokovna srečanja, njeni članki so bili objavljeni v vodilnih mednarodnih strokovnih revijah. Sodelovala je z vodilnimi tujimi znanstveniki na področju arheometrije, s prošnjo za izvedbo arheometalurških raziskav so se nanjo, poleg slovenskih, obračali kolegi iz tujine.
Rezultati arheometričnih raziskav, ki jih je vodila Neva Trampuž Orel, so odstrli povsem nov pogled na razvoj prazgodovinske metalurgije ter hkrati gospodarskega potenciala in trgovine na območju Slovenije, v srednji Evropi in Sredozemlju v bronasti dobi. S svojim znanstveno-raziskovalnim delom se Neva Trampuž Orel uvršča v vrh evropske arheometrije.
V Sloveniji je njeno raziskovalno delo vzpodbudno vplivalo na razširitev arheometričnih raziskav na kovinske predmete rimske dobe; pri njih je pogosto delovala kot neformalna mentorica. Vedno je bila tudi pripravljena sodelovati s kolegi z izvedbo analiz predmetov in s študenti kot neuradna mentorica pri diplomskih in doktorskih nalogah, rezultate raziskovalnega dela pa je predstavljala tudi širši javnosti.

Neva Trampuž Orel je s svojim znanstveno-raziskovalnim delom, ki ga je izvajala ob skrbno opravljenem delu muzejske kustosinje, bistveno prispevala k napredku slovenske arheologije. V njej je utemeljila arheometrijo, v tujini pa Slovenijo uvrstila visoko na področju arheometričnih raziskav. Ni naključje, da njene objave sodijo med v tujini najpogosteje citirana dela slovenskih arheologov.

Nagrade SAD2017 P1
Priznanje SAD za izjemen enkratni dosežek s področja arheologije se podeli projektu »Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg 17, Celje« oziroma projektni skupini Danijela Brišnik, Marjana Krumpestar (ZVKDS OE Celje, konservatorska izhodišča in nadzor), Jure Krajšek, Rafko Urankar, Maja Bausovac (Pokrajinski muzej Celje, arheološke raziskave), Martina Lesar Kikelj, Katarina Žagar, Ajda Mladenović, Anja Novak, Jelka Kuret, Robert Kuret (ZVKDS Restavratorski center), Jasna Radišel, Miha Kaučič (Pokrajinski muzej Celje, konservatorska in restavratorska dela), Nande Korpnik (Korpnik produkcija d.o.o, arhitekt in odgovorni projektant), Marko Peter (Markomark Nival d.o.o, gradbeni izvajalec), Ana Trunkl, Marjana Palir (pristojni predstavnici Mestne občine Celje, lastnik in investitor).

Utemeljitev: V sklopu obnove mestnega jedra Celja, ki ga je med letoma 2012 in 2014 izvajala Mestna občina Celje, sta bila leta 2014 odkrita dva antična mozaika, skupaj s pripadajočimi zidovi reprezentančnega objekta, na katerih so bile ohranjene sočasne freske. Obsežne, stratigrafsko in logistično zahtevne raziskave, so pod okriljem Pokrajinskega muzeja Celje vodili arheologi Jure Krajšek, Rafko Urankar in Maja Bausovac.
Zavedajoč se problema dolgoročnega vzdrževanja, ohranjanja in zaščite spomenika sta Danijela Brišnik in Marjana Krumpestar predlagali zaščito mozaikov in spremljajočih arhitekturnih ostalin znotraj zaščitnega objekta, ki bi obenem nudil tudi možnost muzealizacije ostalin. Zahteva je bila, da bo novogradnja funkcionalno podrejena arheološkim najdbam ter načrtovana na način, ki omogoča uravnavanje optimalnih klimatskih razmer ob najmanjših možnih stroških. Hkrati sta dosegli, da je Ministrstvo za kulturo iz interventnih sredstev prispevalo sredstva za primarno konservacijo mozaikov in fresk.
Primarno konservacijo, monitoring stanja med gradnjo in restavriranje vseh arheoloških ostalin so izvedli strokovnjaki Restavratorskega centra ZVKS (Martina Lesar Kikelj, Katarina Žagar, Ajda Mladenovič, Anja Novak, Jelka Kuret in Robert Kuret) in Pokrajinskega muzeja Celje (Jasna Radizel in Miha Kaučič). Vsi restavratorski postopki so težili k ohranjanju originalne substance in čim večji berljivosti arheoloških ostalin, pri čemer so bili uporabljeni številni inovativni restavratorski postopki.
Danijela Brišnik in Marjana Krumpestar sta na osnovi kulturnovarstvenih izhodišč sam objekt začrtali kot odprto paviljonsko arhitekturo, ki bo povezana z zunanjim prostorom.
Projektiranje je prevzel arhitekt Nande Korpnik, ki je navkljub prostorskim omejitvam in statično zahtevni gradnji uspel zasnovati objekt, ki v središče pozornosti postavlja osrednjo najdbo – mozaik.
Posebno zahtevna je bila tudi gradnja objekta, ki jo je izvedlo podjetje Markomark Nival pod vodstvom Marka Petra. Konstrukcija objekta namreč ni smela posegati v arheološke plasti. Posebna pozornost je bila posvečena vzpostavljanju in vzdrževanju klimatskih razmer v objektu.
Predstavitveni paviljon, ki se danes izteka v prostore Turistično informativnega centra Celje, predvsem ustrezno ščiti arheološke ostaline ter obenem deluje kot arheološko razstavišče, v katerem je Pokrajinski muzej Celje pripravil razstavo z naslovom Celeia – mozaik preteklosti.
V delu stavbe tik ob ulici so danes 24 ur na dan vidni prezentirani mozaiki. Sprehod po notranjosti omogoča ogled arheoloških ostalin iz različnih zornih kotov. Staro mestno jedro Celja je z izvedbo projekta pridobilo pomembno vsebino, ki se na eni strani navezuje na že prezentirane elemente antične Celeje, po drugi strani pa jih v estetskem smislu nadgrajuje.
Z aktivnim, profesionalnim, odgovornim, kompetentnim in predvsem sinergijskim delovanjem vseh članov projektne skupine je zagotovljena trajna zaščita in varstvo odkrite arheološke ostaline. To se na področju Slovenije ne dogaja pogosto in si zato še toliko bolj zasluži priznanje stanovskega društva.

Nagrade SAD2017 P2

Priznanje SAD za izjemen enkratni dosežek s področja arheologije se podeli Maji Andrič, Tjaši Tolar in Borutu Toškanu za znanstveno monografijo Okoljska arheologija in paleoekologija.

Utemeljitev: Rastlinski in živalski ostanki, ki jih najdemo na arheoloških najdiščih ter v močvirskih in jezerskih sedimentih, so dober vir podatkov o načinu življenja, gospodarstvu, prehranskih navadah, nekdanjem okolju in prilagoditvi človeka nanj v različnih obdobjih. Vendar pa je treba znati te podatke pravilno zbrati in »prebrati«, kar bo gotovo olajšala prva celovita predstavitev področja delovanja palinologije, arheobotanike in arheozoologije v slovenskem jeziku.
Knjiga je razdeljena na dva dela. Prvi, splošni del je posvečen teoretični predstavitvi palinologije, arheobotanike in arheozoologije: orisu osnovnih vrst rastlinskih in živalskih najdb ter razmer, v kakršnih se odlagajo in ohranjajo v sedimentu, poglavitnih raziskovalnih metod in najpomembnejših interpretativnih okvirjev. V drugem delu je na kratko povzetih več primerov uporabe okoljske arheologije pri obravnavi različnih arheološko pomembnih problematik, s poudarkom na pomenu primerne izbire osnovnih metod dela.
Knjiga se lahko uporablja kot univerzitetni učbenik pri študiju arheologije in nekaterih drugih ved (npr. biologije in geologije) ter kot priročnik terenskim arheologom. Lahko je zanimivo branje že aktivnim raziskovalcem, ki bi želeli tovrstne študije vključiti v svoje raziskovalno delo. Zaradi tekočega podajanja snovi, številnih ilustracij in kopice praktičnih primerov pa lahko po knjigi poseže tudi zainteresirana nestrokovna javnost, ki so ji zapletene znanstvene objave nezanimive.

Nagrade SAD2017 CC

Častno članstvo Slovenskega arheološkega društva se podeli Andreji Maver za prevode znanstvenih in strokovnih monografij ter prispevkov s področja arheologije.

Utemeljitev: Andreja Maver, arheologinja in anglistka, je v obdobju zadnjih desetih let iz slovenščine v angleščino prevedla 15 znanstvenih in strokovnih monografij ter skoraj 50 člankov raznih avtorjev, ki obravnavajo različne arheološke tematike. S svojim prevajalskim delom znatno prispeva k prepoznavnosti in odmevnosti izsledkov slovenske arheologije v mednarodnem prostoru, česar se morda ne zavedamo v zadostni meri.
Njeni prevodi so kakovostni in zelo natančni, odražajo veliko vloženega truda pri razreševanju problemov strokovnega izrazoslovja in iskanju angleških ustreznic. S svojim delom tako rekoč soustvarja strokovno slovensko-angleško arheološko terminologijo. Ob tem avtorje besedil tudi pogosto opozori na jezikovne napake, nejasnosti ali nedoslednosti v izvornih besedilih. Njene pripombe so dragocene, saj je pravzaprav najbolj natančen bralec besedil, ki jih prejme v prevajanje.
Odlikujejo jo še druge pomembne lastnosti – je zanesljiva in se drži predvidenih časovnih rokov, kar za dobro sodelovanje in odnose ni nezanemarljivo. O uveljavljenosti njenega dela v slovenski arheološki srenji, ki želi biti vključena v mednarodne tokove, govori že samo število prevodov in naročil. Zagotovo pa si zanje zasluži tudi javno priznanje, kajti skozi njene prevode so marsikatera slovenska arheološka odkritja in dognanja razumljiva tudi tujemu zainteresiranemu bralstvu.

Nagrade SAD2017 ZL

Zahvalno listino SAD za prispevek k promociji in medijski prepoznavnosti arheološke stroke se podeli Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica oziroma Martini Zanjkovič (vodja projekta), Ursuli Hribernik (koordinatorka projekta) in Herti Žagar (odgovorna oseba) za uspešno realiziran projekt »ROJSTVO EVROPE, Ponovno prebujena arheološka najdišča – sodobna interpretacija dediščine kot temelj kulturnega turizma«.

Utemeljitev: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je bil pobudnik in vodilni partner v letu 2015 uspešno zaključenega projekta »ROJSTVO EVROPE, Ponovno prebujena arheološka najdišča – sodobna interpretacija dediščine kot temelj kulturnega turizma«. Projekt je bil delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa teritorialnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007-2013. Njegov namen je bil ohraniti in revitalizirati arheološko dediščino omenjenih območij in s pomočjo izvedbe skupnih čezmejnih aktivnosti opozoriti na enoten kulturni prostor, ki nas povezuje že od davnine.

Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je kot vodilni partner projekta vsebinske aktivnosti usmeril na lokalno arheološko najdišče Ančnikovo gradišče pri Jurišni vasi, kjer so ob sodelovanju z ZVKDS OE Maribor, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter zavodom Skupina Stik organizirali arheološke raziskave in več interaktivnih doživljajskih delavnic z arheološko tematiko. Drugi projektni partnerji so bili Razvojna agencija Kozjansko, ki je sodelovala z dogodki na Rifniku, Javni zavod KŠTM Sevnica z aktivnostmi na Ajdovskem gradcu (ob sodelovanju z ZVKDS OE Celje), Muzej Prigorja z raziskavami na Kuzelinu pri Zagrebu in Muzej Varaždinske Toplice z dejavnostmi na najdišču Aquae Iasae. V sklopu projekta je bilo med drugim izobraženih več interpretatorjev dediščine, izdelane so bile replike arheoloških predmetov in spominki, posnet je bil film, pripravljena razstava in izdanih več tiskovin.

Rezultati projekta so bili predstavljeni na zaključni novinarski konferenci, v promocijskih tiskovinah in na spletni strani projekta. Kot rezultat arheoloških raziskav na Kuzelinu je bila v sklopu projekta objavljena »Študija zaščite in prezentacijskega potenciala arheološkega najdišča Kuzelin in bližnjih arheoloških najdišč« (2015), končna objava rezultatov izkopavanj na Ančnikovem gradišču pa je v pripravi. Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je poleg tega uspešno zagotovil namenska finančna sredstva za prezentacijo v letu 2015 odkritih arhitekturnih ostalin na Ančnikovem gradišču v okviru občinskega proračuna za leto 2016 in tudi pristopil k ustrezni gradbeni izvedbi.

Zavod za kulturo Slovenska Bistrica oziroma njegove sodelavke Martina Zanjkovič, Ursula Hribernik in Herta Žagar so z leta 2015 uspešno zaključenim projektom in večletnim dobrim skrbništvom Ančnikovega gradišča odlično pripomogle k večjemu obisku v projekt vključenih arheoloških najdišč in prireditev ter k predstavitvi in prepoznavnosti arheološke stroke.

Več o Ančnikovem gradišču, Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica in projektu Rojstvo Evrope: TUKAJ.

 


Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Komisija za nagrade SAD: Katarina Katja Predovnik, Borut Križ in Zvezdana Modrijan, v Ljubljani, 14. 11. 2017

 

Slovensko arheološko društvo

Prijava na e-novice


E-mail:

Spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov. Več o tem.