Arheološke ostaline so vse stvari in vsakršni sledovi človekovega delovanja iz preteklih obdobij na površju, v zemlji in vodi, katerih ohranitev in preučevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem, za katere sta glavni vir informacij arheološko raziskovanje ali odkritja in za katere je mogoče domnevati, da so pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let in da imajo lastnosti dediščine.
Arheološke ostaline so tudi stvari, povezane z grobišči, določenimi na podlagi predpisov o vojnih grobiščih, in z vojno, skupaj z arheološkim in naravnim kontekstom, ki so bile pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let. Strokovno identificirane in registrirane arheološke ostaline postanejo dediščina.
Pojem arheološka ostalina tako poleg arheoloških najdb zajema tudi ostale sledove, ki jih je človek pustil v okolju. To so lahko ostanki nekdanjih bivališč in drugih stavb ter objektov povezanih s prostori, kjer so ljudje bivali. Sem sodijo tudi vse odpadne in druge pomožne jame, jarki in podobne strukture, ki jih najdemo v povezavi z bivališči. Pa tudi sledovi, ki so nastali kot posledica drugih človekovih dejavnosti, kot so obdelovanje zemljišč (na primer sledovi starih razmejitvenih struktur, sledovi oranja,…), transporta (sledovi starih poti, cest, mostov, ostanki pristanišč, ki nakazujejo nekdanje vodne poti,…). In nenazadnje sodijo med najbolj zanimive in eminentne ostaline, ki jih je človek v preteklosti ustvaril v povezavi z religijo in pokopi umrlih (grobišča, svetišča,…).
Zakon posebej omenja tudi ostaline povezane z vojno in bojevanjem, za katere tudi ko govorimo o nepremičnih objektih velja kriterij starosti 50 let. Arheološka ostalina (tako premična, kot nepremična) postane del kulturne dediščine, ko je strokovno identificirana in registrirana. Takrat se tudi ščiti in varuje v skladu z zakonom in predpisi o varstvu kulturne dediščine.
Zgoraj naštete pojme definira Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je bil sprejet leta 2008 (ZVKD-1).
