Stane Gabrovec

Prof. dr. Stane Gabrovec. Vir: SAZU.

18. aprila leta 1920 se je v Kamniku rodil prof. dr. Stane Gabrovec.

Obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Ljubljani. Po opravljeni maturi je leta 1939 vpisal študij klasične filologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, pri čemer je poslušal tudi arheološka predavanja (arheologija v tistem času še ni bila samostojen študij). Njegovo izobraževanje je prekinila 2. svetovna vojna, med katero je bil interniran v Italijo, po tem pa se je umaknil v Švico. Šolanje na ljubljanski Filozofski fakulteti je tako uspel nadaljevati šele po koncu vojne.

Leta 1948 je diplomiral in se takoj po diplomi zaposlil v Narodnem muzeju, kjer je postal vodja arheološkega oddelka. V študijskem letu 1959−1960 se je kot asistent izpopolnjeval na arheološkem seminarju univerze v Tübingenu, leta 1962 pa je v Zadru pridobil doktorski naziv. Od 1969 je kot honorarni profesor predaval prazgodovinsko arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1977 pa postal znanstveni svetnik. Upokojil se je leta 1987, istega leta pa je postal izredni član SAZU, leta 1991 pa tudi redni član.

Stane Gabrovec je sodeloval je pri arheoloških izkopavanjih na Pristavi pri Bledu (1948−1951) in vodil izkopavanja v Stični (1960−1974), ki predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju železnodobne kulture na tleh današnje Dolenjske in so objavljena kar v treh zvezkih zbirke Katalogi in monografije (Stična I, Stična II/1 in Stična II/2). Kot vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja je preuredil zbirke, dopolnil dokumentacijo in sistematično skrbel za objavo starega fonda arheološkega gradiva, ki je v veliki meri končalo v tujih muzejih.

Še zlasti se je posvetil bronasti in železni dobi ter njuni materialni in duhovni kulturi. Pri tem je sodeloval z vodilnimi arheologi svojega časa, kot so Hermann Müller-Karpe, Otto-Hermann Frey, Georg Kossack, Karl Kromer in Guido Achille Mansuelli. S svojim prispevkom je sodeloval tudi pri projektu Praistorija jugoslavenskih zemalja, kjer je uredil halštatski in latenski dobi posvečen 5. zvezek ter strnil rezultate svojih študij v sistematičnem prikazu bronaste in železne dobe na območju Slovenije in Istre.

Gabrovec je bil tudi urednik številnih strokovnih revij in publikacij ter soorganizator mednarodne razstave o situlski umetnosti. Bil je tudi član raznih tujih znanstveno-raziskovalnih inštitutov, ko so: Centra za balkanološke študije Akademije znanosti in umetnosti v Sarajevu (od 1962), Inštituta za prazgodovino Italije (od 1963), Inštituta za etruščanske in italske študije (od 1972), Nemškega arheološkega društva (od 1967 izredni, od 1977 redni) ter Bavarske akademije znanosti v Münchnu (od 1985).

Leta 1966 je za svoje življenjsko delo prejel nagrado Slovenskega arheološkega društva, leta 2000 pa Zoisovo nagrado. Njemu je posvečena tudi Situla 20/21, jubilejni zbornik, ki ga je Narodni muzej Slovenije izdal v čast njegovi 60-letnici (1980). Ob njegovem 80. jubileju je SAZU organiziral znanstveno srečanje, ob 90. pa je potekala svečanost v muzeju v njegovem rodnem Kamniku, katerega častni občan je postal leta 2002.

Stane Gabrovec je umrl 12. januarja 2015, v 95. letu starosti.

Nina Šranc

Literatura:
1. Kastelic, J. 2001, Stane Gabrovec – osemdesetletnik. − Arheološki vestnik 52, 85−87.
2. Splet 1: http://www.sazu.si/clani/stane-gabrovec

 

Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on LinkedInPin on PinterestShare on Google+Email this to someonePrint this page

Morda vam bo všeč tudi...